Kot je na slavnostni seji ob 20. obletnici delovanja Sekcije izvajalcev dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije(DDD) izpostavil Doc. dr. Marko Vudrag, prvi predsednik Sekcije izvajalcev DDD, je pred dvema desetletjema problematika na področju DDD dejavnosti vzbudila potrebo, da se izvajalci te dejavnosti povežejo in združeni obravnavajo vsebine, ki so pomembne za njihovo delovanje. Obudil je besede Paracelzus-sa: »Vse je strup in nič ni neškodljivo, kajti samo odmerek loči zdravilo od strupa.«, saj je dejavnost povezana z uporabo nevarnih, ali pa strupenih snovi. Opozoril je, da imajo izvajalci zaradi tega za vratom »biriče«, ki jih mučijo z zelo reguliranimi pogoji in postavljajo visoke ter strokovno zahtevne standarde in žugajo z znanostjo. Hkrati pa so znanost razglasili za nekoristno. Kljub temu so izvajalci DDD, ki delujejo v sekciji ostali zvesti znanosti, tako kot pred dvajsetimi leti saj brez tega, ni napredka! Poudari, da imamo v Sloveniji regulirano proizvodnjo in promet z biocidi, ki so nevarni in zdravju ljudi škodljivi. Evropska legislativa - REACH je vsaj navidezno strožja, zlasti na področju avtorizacije kemičnih snovi, saj ta predvideva avtorizacijo vseh snovi, ki jih je možno povezovati z rakotvornostjo, mutagenostjo, strupenostjo, z motnjami razmnoževanje (CMR2). Zato imamo v Sloveniji Resolucijo o nacionalnem programu za kemijsko varnost (ReNPKV3), na podlagi katere naj bi zagotavljali pogoje za izvajanje ukrepov za izboljšanje kemijske varnosti, v interesu varovanja zdravja prebivalstva in kakovosti okolja. Izpostavi, da ima javno zdravje vlogo, da vse deležnike v družbi poziva k »multisektorskem sodelovanju« in koheziji, saj gre tukaj za biološko varnost, za zdravje, za biodiverziteto, za ravnovesje okolja… To tudi pomeni, da naj bi JAVNO ZDRAVJE, kot temeljni nosilec preventive, imelo nekakšno koordinativno vlogo, saj mora znati odgovoriti na številna vprašanja, ki se tičejo stanja zdravja, obolevnosti in umrljivosti vseh ljudi - populacije. V zaključku je izpostavil, da se prihodnosti ne da napovedati in zato prisotnim zaželel vsaj še 20 let dobrega, uspešnega, pošteno znanstvenega in vsestransko za ljudi koristnega dela, ki se mu reče DDD dejavnost.

V nadaljevanju je mag. Branko Lotrič - predsednik Upravnega odbora Podjetniško trgovske zbornice izpostavil, da tudi podjetja, ki izvajajo dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo (DDD) tvorijo del hrbtenice, ki jo predstavlja slovensko malo gospodarstvo. Poudaril je, da prizadevanja članov Sekcije izvajalcev DDD, prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja in zdravja vseh prebivalcev Slovenije in živali ter prispevajo k varovanju okolja, živil in vode. Kljub temu, da so si člani na trgu konkurenti, v okviru sekcije tvorno obravnavajo skupne teme, ki izvirajo iz dejavnosti in izvajajo aktivnosti za napredek dejavnosti, razvoj stroke in prenos dobrih praks. Izpostavil je skrb vzbujajoče prepričanje ljudi, da zna vsak sam zatirati škodljivce. V kolikšni meri je posameznik pri tem uspešen in v kolikšni meri s tem škodi zdravemu življenjskemu okolju, pa se večina niti ne vpraša. Izrazi podporo prizadevanjem strokovnjakov iz dejavnosti DDD, ki združeni v sekciji opozarjajo na pomanjkljivosti in so s strokovnimi službami pristojnih ministrstev pripravljeni sodelovati pri kreiranju sprememb in dopolnitev predpisov na način, da se ustvari transparentno poslovno okolje, ki bo omogočalo zdravo konkurenco med izvajalci DDD in zaščito varnega življenjskega okolja. Izpostavi, da bo strokovna služba GZS-PTZ, sekciji tudi v prihodnje nudila podporo v prizadevanjih za dosego zastavljenih ciljev. Izpostavi, da država lahko le z roko v roki z gospodarstvom ustvari okolje, v katerem bo nepoštene poslovne prakse prevladala stroka. Preko članstva v mednarodnih združenjih pa lahko podjetniki prenesejo tudi dobre prakse iz tujine in spodbudijo strokovni napredek v dejavnosti. Tako lahko sekcija predstavlja dober vir informacij za državne organe, ki so pristojni za regulacijo posameznih dejavnosti.


Mag. Jasna Zver – predsednica izvajalcev DDD je orisala glavne izzive, s katerimi se je sekcija soočala v 20-ih letih delovanja. Nedvomno večina izvira iz pomanjkljive ureditve dejavnosti v Zakonu o nalezljivih boleznih in podzakonskih aktih, ter iz porazdelitev pristojnosti nad vsebinami, ki regulirajo DDD dejavnost na več ministrstev. Izrazi pričakovanje, da bo sekcija na tem področju s pristojnimi organi tvorno sodelovala pri nastajanju ustrezneje reguliranega poslovnega okolja, ki bo omogočal razvoj stroke. Izpostavila je izzive, ki jih izvajalcem DDD prinašajo urbanizacija in podnebne spremembe. Ključni izziv za prihodnost izvajalcem DDD predstavlja uresničevanje »evropskega zelenega dogovora«, ki preusmerja vse politike EU k doseganju ničelnih emisij toplogrednih plinov do leta 2050. Dejavnost se bo soočila s številnimi izzivi tudi ob uresničevanju prizadevanj za oblikovanje tako imenovane "Evrope brez strupov", ki krepi nadzor nad izpusti kemikalij v okolje. Izvajalci DDD se bodo v prihodnjih letih soočili z novimi omejitvami nekaterih aktivnih snovi/kemikalij, ki so prisotne v sredstvih za obvladovanje škodljivih organizmov in so v uporabi pri poklicnih izvajalcih DDD ukrepov ter z večjim nadzorom nad nekaterimi strategijami zatiranja škodljivcev. Izpostavila je, da bo tudi nadaljnje delo sekcije temeljilo na prizadevanjih za nadaljnjo profesionalizacijo širšega sektorja in spodbujanje trajnostnih praks integriranega varstva rastlin, zlasti s pobudami, kot so CEPA certificiranje in Memorandum o soglasju: Spodbujanje celostnega zatiranja škodljivcev v Evropi.

Marc Aubry - predsednik CEPA (Konfederacije evropskih nacionalnih in regionalnih združenj izvajalcev DDD ukrepov) je v nagovoru pohvalil tvorno sodelovanje predstavnika Sekcije izvajalcev DDD pri izvajanju aktivnosti v tem mednarodnem združenju. Med najpomembnejšimi cilji, ki jih CEPA zasleduje s svojim delovanjem in povezovanjem s pristojnimi institucijami na ravni EU je izpostavil pomen profesionalizacije izvajalcev DDD in prizadevanja za vzpostavljanje ustreznih minimalnih standardov izvajalcev DDD po Evropi. Med temeljnimi izzivi za izvajalce DDD do leta 2050 je izpostavil, prizadevanja za zmanjšanje proizvodnje kemikalij in zmanjšanje uporabe kemičnih pripravkov s strani posameznikov. Vzpostavitev industrije trajnostnega zatiranja škodljivcev je mogoče zagotoviti zgolj s profesionalizacijo in razvojem integriranega zatiranja škodljivcev. Predstavi rezultate pregleda predpisanih usposabljanj, ki ga je opravila CEPA po Evropskih državah. Menijo, da je za dobro usposobljenost izvajalcev DDD dejavnosti potrebnih 100 ur usposabljanja. Razkorak v številu ur predpisanega usposabljanja med Evropskimi državami je izjemno velik. Slovenija sodi med države, ki imajo predpisan bistveno manjši obseg usposabljanja od priporočenega s strani CEPA. Za omilitev razkoraka v usposobljenosti izpostavi pomen profesionalizma, ki ga izkazujejo imetniki CEPA certifikata skladno s CEN standardom EN 16636, ki je poenoten Evropski standard za izvajanje ukrepov zatiranja škodljivcev. Ta določa zahteve, priporočila in osnovna merila usposobljenosti, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci DDD dejavnosti, da lahko kvalitetno izpolnijo naročila uporabnikov storitev, pri čemer odgovorno pristopajo k obvladovanju škodljivcev. Izvajanje dejavnosti skladno s standardom EN16636 predstavlja zgled dobre prakse trajnostne in odgovorne uporabe pesticidov ter dodano vrednost javnemu zdravju in ohranjanju zdravega življenjskega okolja.